Modernism
Modernizem Lubice Mile

Po moje je približno kola:


Prosto po meni.

Sem slišal pred kratkim, razlago brutalizma, a me je sila začudilo, da uporabljajo iste finte, nekaj pa celo istih stavkov, katere smo poslušali, ko smo gor rasli in so nam predstavljali post modernizem. Kar verjeti nisem mogel. Zato sem se zapodil in preplaval splet na temo moderne in eto ga moj izbor. Seveda samo najpomebnejših in nekaj najljubših. Če bi poizkušal kaj na temo objektivnosti, bi jih bilo itak 100 miljonov, da ne omenjam, da od objektivnosti itak nič ne ostane.

Brutalizem


×

Brutalistična arhitektura


Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Brutalistična arhitektura je arhitekturni slog, ki se je pojavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Združenem kraljestvu med projekti obnove povojne dobe. Za brutalistične stavbe so značilne minimalistične konstrukcije, ki razkrivajo gole gradbene materiale in strukturne elemente v dekorativnem oblikovanju. Slog običajno uporablja izpostavljeni, nebarvani beton ali opeko, kotne geometrijske oblike in pretežno enobarvno barvno paleto; predstavljeni so tudi drugi materiali, kot so jeklo, les in steklo.

Brutalizem ni le arhitekturni slog; gre tudi za filozofski pristop k arhitekturnemu oblikovanju, ki si prizadeva ustvariti preproste, poštene in funkcionalne zgradbe, ki ustrezajo njihovemu namenu, prebivalcem in lokaciji. Stilistično je brutalizem strog, modernističen oblikovalski jezik, ki naj bi bil odziv na arhitekturo 40. let, za katero je bila za večino značilna retrospektivna nostalgija .

Zakaj ne maram

Brutalizma


×

Zato ker ...


Prosto po meni.

Zato ker sem gor rasel, ko se je razcvetel režimski dolgcajt-izem. Če bi rekel socialistični, bi pomenilo, da sem se zanimal tudi za ostale uboge hudiče. Pa se nisem. Sem se pa moral, hotel al notel, za nastajajoča naselja. So rekli da je po vojni bilo težko in je zato tako pusto. Al kaj ko je bilo v mojem času, ta hudo že mimo in bi se moralo razcveteti, pa je bilo več ali manj podobno duhamorno. Pač eni so bili pri koritu, na žalost, ne taboljši, pol so pa bremzali vse iniciative in si celo nagrade talali. Ej ne morš verjet. Še težje verjamem, da bi radi danes tisti dolgcaj prodali za brutalizem. Ja če se šteje: grdo, grše, brutalizem. Pa se ne in je samo najgrše, (pa še brutalizem ni).

Naši niso

nč boljši


×

Švica


Prosto po meni.

Smo se v stari Jugi imeli za Švico. Pa razen da smo precej švical, kaj drugega ni bilo. Že res do so lokalci naredili še kar kaj po rajnki Jugi, južnakarji pa samo za vzorec pri nas, a tudi tisto ni bilo več kot sistemsko preseravanje. Pa ne da se je sitem preseraval. No tudi. A mislil sem na aparatčike, ki niso več vedeli kaj je apetitlih, potem so pa ustvarjali grozote.

Pa je bilo vmes

nekaj prav dobrih


×

Brutalizem = podn


prosto po meni.

Seveda ni res. Ja, to da je brutalizem enako podn. Ne, sploh ne. Nekaj redkih je bilo celo fajnih. Nekaj se jim je pa tudi ponesrečilo, pa niti ni tako grdo, kot bi radi nakazali. Meni je bil Habitat 67 vedno vzor, ga nisem nikoli videl kot brutalizem, čeprav sedaj čitam točno to. Tudi Barbikan je sila fajn, pa magari mi ni lep. Pač nima veze z oblikovanjem, zato pa z vsebino.

Večinoma je bila

Socialna gradnja


×

Obnova domovine.


Prosto po meni.

Ne ni bila samo socialistična propaganda. Ali bolje. Bila je tudi kapitalistična propaganda. Tudi oni so hiteli z izgradnjo razrušene domovine. In ravno v tem je srž problema.
HITELI.
Po moje je brutalizem zato tudi ratal, ker se jim je tako mudilo, da niso fasade dokončali in so ostale samo betonske stene.
Pol je en rekel, matr to je brutalno grdo.
Naslednji so pa že trobezljali o slogu.

Iz česar je

je hitro nastal problem


×

Namreč


Prosto po meni.

Če bi se jim samo mudilo, bi že s časom, tako ali drugače, not prinesli. A bil je tudi kapitalski moment. Katerega seveda ne bi smelo biti, na ovim prostorima. Pa v resnici ni razlike. Ker je moralo ostati poceni, pa naj stane kolikor hoče, eni se pač omastijo. Kateri so to pri nas? Se je potem tudi razvilo, kakor se je pač razvilo. Preveč ljudi na premalo prostora, pa še to sami socialni problemi. Če še za najemnino nima, pol pa naj še za naselje skrbi.

Zdej,

To je tko


×

Brazilija


Prosto po meni.

Menda sta Oskar in Edi istočasno pri Kurbitu delala. Tam sta se navzela slabih navad, Kurbi je bil sicer genij, a ne v urbanizmu. Tako da. Ja, se vidijo vplivi v urbanizmu za Brazilijo in Novem Beogradu. A razen tega, ni da bi primerjal nekaj genialnih Neiemarjevih arhitektur v Braziliji in strašljivega rezultata novega Beograda. Slednji je služil kot vzor, za novi Zagreb in seveda za žalost v naši dolini.

Namesto

zaključka


×

V resnici


Prosto po meni.

V resnici nimam odgovora. Vsaj ne z repom in glavo. Zame je bil brutalizem stranpot v razvoju arhitekturne misli. Kakor tudi potem post moderna. A pri slednji se mi prikrade nasmešek. V smislu, a se spomniš, kakšne hecne stvari smo včasih risali.

Neo, mi ni nikoli legel. (NeoBrutalizem, NeoModernizem)
Kakor tudi formalizmi ne.
Malo formalizma ne škodi, a moraš prej vso funkcionalnost pretehtati.

Še mal.


Jest ne morem bit več tih.


Namreč, gledam zadnjič en dokumentarec na yutubi, o brutalizmu, kateri postaja vse volj popularen in se čudim, ker zagovorniki uporabljajo povsem iste stavke, katere smo poslušali o postmodernizmu. Če ju primerjaš, lahko z malo posploševanja, rečeš, da sta kot dan in noč.


Pa ne bi sedaj ker je ker.


Pol sem na to temo par dni razmišljal in se potepal po internetu, še največ direktnega je na Wikipediji, nekaj tudi na Tate Modern, a jim ključni deli falijo, večinoma so pa mokre sanje svakojakih.

Eni precej zanimivi, večinoma pa kr eni.

Bi bilo večinoma vse eno, če jih ne bi bilo, včasih pa še bolje, ker dober glas seže v deveto vas, slab pa že v ta prvo in teh je ogromna večina.


In prišel do zaključka:

Problem je interpretacija.

Zakaj sem pozitivno nastrojen pri post moderni in negativno pri brutalizmu? (Pa ne mislit da mi je kateri všeč!)


Točno zaradi tega.

Česa?

Interpretacije.

I N T E R P R E T A C J E !


To je pa tko:


Na začetku je potrebno ločiti formo, vsebino in kontekst.

Kva?

Ja.

Sem zaradi tegale pisanja, naredil prelet, skozi tisto, kar sem si sam predstavljal, kot modernizem, brutalizem in postmodernizem.


Namreč, kot rečeno, me je precej pretreslo, da zagovorniki današnjega neo-brutalizma uporabljajo iste fore, v nekaterih situacij pa celo iste stavke, za pojmovanje brutalizma.


Pa koko to?

To pa ja ne gre, saj so isto rekli pred 20 leti za post modenizem.


No in zaradi tega sem si naredil prelet. Prelet pravim, ker je materiala za leta preučevanja, sam pa sem v enem popoldnevu prišel skozi.


Ja, večinoma sem poznal, tako da razen da sem precej njih, predvsem brutalistov odklanjal.


Tako kot pri vseh in vsem, je problem v posploševanju.

Seveda je bilo celo med brutalisti, nekaj genijalcev, par celo brezčasnih, kar je po moje pojem, ko se mu vse oprosti, ker je nekaj tako super naredil, da vse ostalo ni važno.


Brezčasnih je sila malo, pa še tisti ne naredili vsega super. Tipiš primer je Ritveld.

Je spohal eno brezčasno hišo in en stol. Potem še veliko rintal, a vse ostalo ni seglo tistemu niti do gležnja. Seveda je bil dober, a tu se sedaj menimo o genialnostih, kar pa ni tako enostavno.


Lej, Aaltota občudujem po dolgem in počez, pa spet trdim, da ni vse njegovo zlato. Še huje. Pol stvari je mim. Zdej katere je že diskutabilno, pa vendar. Par jih je brezčasnih, par je dobrih, pol so pa vmes grozote, da se čudiš da je ista oseba.


A sem hotel o brutalizmu.

Zame je bil brutalizem vedno najhujše od moderne.


Kot povsod, jih je nekaj brezčasnih, nekaj dobrih, večinoma pa komsi komsa. Vmes so pa eni, ki so povsem falili in tisto je bil meni brutalizem.


Kako si upam kaj takega reči?


Ej, zadevo je potrebno postaviti v kontekst.


Večino premikov iz obdobja v obdobje je proizvod, napredka, ali celo tehnologije.


Ko so pogruntali kuhanje lesa, se je potem iz tistega razvilo kaj vse ne. Od Kralja do Kurbizjeja.


Tako tudi pri gradnji.

Ko so pogruntali vodovodne cevi ki ne puščajo vse povprek, so se lahko tudi stavbe povišale. Do takrat so ne glede na višino imeli cekrete v pritličju. No, al pa služabnika, a tisto je potem tudi povsem druga zgodba. Tu se menimo o funcionalizmu, ki naj bi bil tata mata modernizma.


Saj začelo se je precej na tej strani, pa čeprav ni tako izgledalo. Namreč tisti litoželezni stebri so bili še fino dekorirani in sploh na začetku modernizem ni bil prazen in zatežen. Grd pa sploh ne, kakor jih je potem zaneslo v brutalizmu.


Ok, nima veze.

Ima pa da so pogruntali čez čas še železobeton, pol se je pa začelo. Mogoče bi se morali šele od tu naprej meniti, a tudi tu ni tako enostavno, tako da naj kar ostane, da je Ajflov stolp modernizem, pa magari fino kičast, a lep. Eni pač znajo.


Zdej.

Istočasno z tehnološkimi napredki, se je dogajal tudi spopad med sistemi. Ti so sicer bili proizvod kolonializma, prva svetovna je bila o preureditvi kolonij.


Druga pa o sistemih.

Oboji pa odvisni od kapitala in sredstev.

Kakor je bila Rusija v tistih časih ena ostalina fevdalizma, so tudi kapitalisti izgubljali nadzor nad kolonijami in je bilo potrebno na novo vzpostaviti harmonijo (ekonomijo).


Potrebno je bilo koncentrirati industrijo in s tem delavstvo.

Ti bogi hudiči so morali nekje živeti in začela so se pojavljati industrijska mesta.

Začeli so graditi naselja, dele mest, velike stanovanjske zgradbe.

Naj dlje so šli Angleži in postavili nekaj zares doooooolgih stanovanjskih zgradb.


In tu potem nastane današnji problem.


To so bili časi brzine, vsem se je mudilo in so šparali na mnogih področjih. Tudi pri finalizaciji fasad, tako da je ostal samo beton.

Če so na začetku še imeli visoko leteče ideje, se je kaj kmalu precej izjalovilo in je ostalo zares klavrno.


Iz tiste klavrnosti so potem nekateri celo naredili gibanje.

In temu se reče brutalizem.


Zdej.

Na začetku jih je bilo nekaj celo med njimi dobrih, a ponavljalci, intepreti so pa tisto zaradi česar ne maram brutalima.

Namreč dobrih je bilo samo za vzorec, ostalo pa strel v prazno.


Npr.

Novi Beograd, urbanizem je narisal Edo. Edo naj bi delal pri Kurbitu in to istočasno kot Oskar.


In potem nekateri navijajo za naše.

Če sta unedva kapslna delala pri Kurbitu, pol je novi Beograd isto kot Brazilija, če ne celo isto kot Kurbi.


Viš tle pa je problem.

Novi Zagreb, kakor tudi precej grdob v Ljubljani, so se zgledovali po Novem Beogradu, ta se je zgledoval po Braziliji, le ta pa po Kurbitu.


Pa je ravno obratno.

Ja je res.

Kurbi jih je kar nekaj brezčasnih spohal. Vsega pa sigurno ne. Če je bil občasno genialen arhitekt, pa urbanist ni bil nikoli, pa magari ga kopirali vsi.

In če ta slabo kopiraš, bo še slabše.

Tako da Savsko naselje nima veze z Brazilijo.


Tako tudi Ruski car nima veze z Barbikanom, pa se mu vidi kje je jemal navdih.