Glede na katastrofalno sušo in posledično rasti cen hrane, mogoče ni pravi čas za taka razmišljanja.
Potem pa,
na drugi strani,
mogoče pa ravno zato.

01 Le čevlje sodi naj kopitar!

To zares ni moje področje. Ne samo to, v resnici se nisem nikoli zares s tem ukvarjal. Komot lahko rečeš:"Le čevlje sodi naj kopitar!"

Vse res, pa vendar...

Začelo se je pred leti bolj v smislu heca.
A veš da ...
Al su šašavi ovi ..., bi rekel Obelix.
Potem se je pa dopolnjevalo, razvijalo, seštevalo in dan današnji je verjetno najbolj pomembno.
Kaj in za koga sicer sila diskutabilno, pa vendar.

Torej daljnega leta, se ne spomnim kdaj prvič, a na blogu sem delil objavo*, v smislu saj ni res pa je in seveda tega so lahko samo Gringi sposobni.
Oj, ko bi vedel.
Pa nisem.
In je danes to velika stvar v evropskem parlamentu.

*
Ni isti video
Je pa ista tema in spraševalec tudi.
(Pred 11 leti.)

Potem sem leta podpisoval peticije proti uporabi Glifosfata. Je potem izgledalo da nam bo uspelo, ko nas je bilo toliko za, al kaj ko je problem v prepričevanju prepričanih in seveda ne poslušaš in slediš nasprotnikov, ter je potem glasovanje v evropskem parlamentu pomenilo veliko razočaranje.
Odloča se za določeno obdobje, recimo da je bilo za dobo 5 let, če te zanima u tanane, je tega veliko na netu, a eno tako obdobje se je izteklo in je izgledalo sedaj pa bo, saj je vsem jasno.

Pa ni.

Zdej, kaj?

A da Glifosfat ne škoduje zdravju,
ali da le ta povečuje hektarski donos.

Obojim je bilo jasno, le da so uporabniki Glifosfata bistveno bolje podprti z svakojakimi lobiji, od pridelovalcev, do prodajalcev in seveda je samo dobiček važen. Floskule o zdravi prehrani, katerih so tudi podporniki Glifosfata polni, so za instant (insta) vplivneže.

Tako da ...

Ne, ne vem odgovora, a edino sprejemljivo je transparentnost. Kaj to je je tudi precej zamegljen pojem, a je še najbližje željenemu.

Željenemu?

Ja, da bi bilo vsem fino.
Kmetu, da preživi, prodajalcu, da preda robo in kupcu, ki si želi ekološko pridelano.

A veš kakšna je razlika med ekološko in neekološko kmetijo?
Ekološki špricajo ponoči.

Hec.
Ampak je tudi res.

Namreč, kakor je tista res:
Kapitalizem je izkoriščanje človeka po človeku.
Je podobna:
Če hočeš imeti nizke cene, potem brez glifosfata ne gre, ali pa zelo težko. Da bi imel pa proizvod po en evro, zraven pa brez vpliva na okolje je pa samo v reklamah o zeleni Sloveniji mogoče.

Gre bolj za ekstreme.

Tisto, ali bomo zazidali še ostalo zemljo, (ta se dosti bolje prodaja, kot kmetijska), ali jo bomo pa ščitili in podpirali pridelovalca.

Ja, seveda ne more gnojiti v naturi 200. In seveda mora imeti stalen nadzor pri pridelavi od jajc do oljk.
Za kar pa seveda plačamo višjo ceno.

Kaj, as znoru. To pa že ne!

Ok, pol pa podpišimo Merkosur, bojo šnicli 90% ceneje. Še k doktorju ne bo treba, ko bo toliko antibiotikov not.

O, to pa že ne.

Zdej, zakaj pa ne?
Zakaj pa bi ščitili lokalne pridelovalce, če tako delajo z živino.

Drugače se ne splača.

A zdej bomo pa za vsako prase najemali anestiologa.

Pa lih.

Je pravil Miha, ko je Liska strila in so bili zapleti in je letel k veterinarju po pomoč, tam pa polna čakalnica kužkov in muc.
Naš kuži se slabo počuti, smo se včeraj vrnili z morja in ni mogel spati.

A naj Liska čaka da vsi kužati in mucke dobijo kamilice, al pa veterinarji ne bodo več delali za civile.

Skrajni, a zelo ilustrativen primer, kam smo zabredli.

Ne, ne vem odgovora, razen da se je potrebno o vsem pogovoriti in se odločiti, ali bomo ščitili kmeta, lobijev pa ne.

Vpletenost lokalne skupnosti v vse procese odločanja.

To smo sicer včasih že imeli in dokler ni prišel Zoki stadiona ni bilo. So bili vsi z vsemi skregani in premikov pričakovati ni bilo.
Smo sicer zapustili spomeniško zaščiten objekt, Plečnikov stadion, vsega pa tudi ne moreš imeti.

Tako da razen transparentnosti na vseh nivojih, ne vidim odgovora.

Pa država mora delati za ljudi, namesto ljudi, ne pa v kontro.

Pa nevladniki morajo strumno spremljati vsak premik vlade in lobijev.
Pa novinarji morajo pisati o problemih, ne saditi rožice.
To, da gre predsednik, minister, župan, itd, lulat pač ni novica.
Če pa fali školjko, pa je.

- - - -

2.del
Članek (se ne spomnim od kod mi (mnoge spremljam)):
Zakaj je naš prehranski sistem takšen, kot je?

3.del
Članek (ARCHE NOAH):
O novi zakonodaji EU o semenih.

4.del
Članek:
Kaj je rekla Andreja
o trenutni suši in nje namakanju.

02 Zakaj je naš prehranski sistem takšen, kot je?

(strojni prevod) Zakaj je naš prehranski sistem takšen, kot je? Naredimo vidno tisto, kar pogosto ostane skrito: Ogromna moč manj korporacij o kmetijstvu, cenah hrane, okolju in zdravju. Pogled v zakulisje Kaj jemo, koliko stane in kdo zasluži od tega, ni naključje. Kako močno je naš prehranski sistem koncentriran – od semen in pesticidov do mesa, mleka in kruha do supermarketov in vode. Pojasnimo, zakaj naraščajoče cene v supermarketu ne pridejo do kmetov, zakaj mala podjetja izginjajo in kakšno vlogo pri tem igrajo lobizem, špekulacije in politične odločitve. Kdo določa pravila igre v agroživilski industriji – in kako bi bil možen pravičnejši, bolj trajnosten sistem. Krave, Kapital, Podnebna Kriza Mesna in mlečna podjetja se borijo proti podnebni politiki s podobnimi sredstvi kot fosilna industrija. Njihovo lobiranje in politični blacklash blokirata poskus številnih držav, da bi korporacije odgovarjale za svoj poslovni model, ki škoduje podnebju. Metan je pogosto spregledan kot gonilo podnebne krize: le 2 odstotka svetovnih sredstev za varstvo podnebja služi za zmanjšanje emisij metana. Če bi bilo 45 največjih mesnih in mlečnih podjetij država, bi bila to deveta največja onesnaževalka na svetu. Pet največjih mesnih in mlečnih podjetij oddaja toliko emisij kot BP in Shell in se še vedno izogiba odgovornosti. Z milijoni za lobiranje vplivajo na politiko in javnost ter namerno zmanjšujejo svoj delež podnebne krize.

03 O novi zakonodaji EU o semenih

(strojni prevod) Sinoči so v Strasbourgu potekala zadnja tristranska pogajanja o novi zakonodaji EU o semenih. To je dogodek, na katerem intenzivno delamo že od leta 2021. Od začetne študije do končnega glasovanja pozno sinoči je minilo pet napornih, poučnih in večinoma uspešnih let. To je zasluga ekipe ARCHE NOAH, ki deluje kompetentno in nikoli ne odneha. In hvala vam: s svojo osebno predanostjo ste podprli naše delo in zagotovili, da ima raznolikost močan glas za pogajalsko mizo v Bruslju! Najlepša hvala za to! Praznujte naše skupne uspehe danes, a hkrati z nami glejte tudi v zelo bližnjo Prihodnost. Včerajšnji zaključek pogajanj o zakonodaji EU o semenih je le en mejnik v naših prizadevanjih za dolgoročno zaščito raznolikosti poljščin! Podrobna priprava nove zakonodaje o semenih, pa tudi predpisi o novem genskem inženiringu – glasovanje o katerem je že predvideno za sredo, 17. junija 2026 – še naprej predstavljajo znatna tveganja za biotsko Okrogla zmaga za raznolikost To smo skupaj dosegli z zakonodajo EU o semenih: Naše nenehno in konstruktivno delo ter naša prisotnost v Bruslju so pomembno prispevali k temu, odkar so v končni osnutek zakonodaje vključeni boljši okvirni pogoji za trajnostno kmetijstvo. Vseh naših zahtev pred agrokemičnimi podjetji nismo mogli zagovarjati do samega konca, vendar smo dosegli naslednje: Ohranjanje semen: Kmetje niso več izključeni iz ohranjanja semen in uporabe rastlinskih Genskih virov, kot je bilo prvotno predlagano v osnutku zakonodaje Evropske Komisije. Zdaj lahko delujejo kot ključni akterji v semenskih mrežah, pri čemer ohranjajo, uporabljajo in širijo raznolikost. Raznolikost za kmetijstvo: Po desetletjih so raznolike sorte semen končno osvobojene obstoječih birokratskih omejitev. Prodaja gensko raznolikih sort ne bo več omejena na majhne količine ali določene regije. Kmetje po vsej Evropi lahko v skladu z novo zakonodajo EU o semenih izkoristijo prilagodljivost tako tradicionalnih sort kot raznolikih novih pasem. To je Ključni vir za pridelavo zdrave in Okusne hrane kljub podnebni krizi. Priložnosti za semena v hobi vrtovih: Zastareli standardi izenačenosti agrokemične industrije ne veljajo več za sorte, ki se prodajajo hobi vrtnarjem. Zahvaljujoč vaši donaciji je bilo mogoče pravni okvir nekoliko preoblikovati iz zakona, ki je všeč industriji, v pravila, ki spodbujajo raznolikost in služijo vsem vrtnarjem, kmetom in potrošnikom! Vendar smo šli tudi do meja naših finančnih zmožnosti, da bi lahko opravljali to pomembno delo, in še naprej potrebujemo vašo podporo!
Prosimo, še naprej nas podpirajte!
. . . . . . . . .

Tu je prevladovala agrokemična industrija. Pravice kmetov so še vedno močno zanemarjene. Lobiranje agrokemične industrije, deloma z namernim podžiganjem strahu med poslanci EU in kmetijskimi ministri (ključna beseda: "nenadzorovani vzporedni trgi"), je v novi zakonodaji EU o semenih privedlo do oblikovanja pravil Celo za brezplačno distribucijo semen bodo veljale tako količinske kot geografske omejitve. Za nekatere pridelke, kot sta mak ali krompir, bo izmenjava popolnoma prepovedana. To je v očitnem nasprotju z Deklaracijo ZN o pravicah malih metov (UNDROP). Še naprej se bomo zavzemali za polno uveljavljanje pravic kmetov do semen in sadilnega materiala v EU. Ne bomo obupali – gremo v naslednji krog!
Se nam spet pridružiš?
. . . . . . . . . .

Zakonodaja EU o semenih in pravila o novem genskem inženiringu Ta krog zmag kaže: Skupaj lahko zagotovimo prostor za raznolikost v zakonodaji! S tem znanjem bomo združili naša prizadevanja za naloge, ki so pred nami: Zakonodajo EU o semenih je zdaj treba podrobno opredeliti in izvajati. Agrokemična industrija bo znova poskušala uveljaviti svoje zahteve s številnimi podrobnostmi zakona, pri čemer bo dala prednost industrijskim standardom pred raznolikostjo, okusom in zdravjem. V tej fazi moramo še naprej izvajati pritisk z učinkovitimi medijskimi kampanjami in v Bruslju ponovno prispevati svoje tehnično znanje. Le tako napadi industrije ne bodo ostali brez odgovora! Agrokemična industrija poskuša prevzeti nadzor nad našo hrano s predpisi o novem genskem inženiringu in patentih za semena . Predlagana zakonodaja, o kateri bodo glasovali v sredo, 17. junija 2026, to sprožila poplavo patentov za semena. To bi imelo resne posledice za mala in srednje velika semenarska podjetja – kot so tista, ki jih še vedno imamo v Avstriji in Nemčiji –, saj patentiranih semen ni mogoče prosto uporabljati za žlahtnjenje. Žlahtnitelji bi morali plačevati drage licenčnine ali pi jim bila njihova uporaba popolnoma izključena. To krepi tržno moč velikih korporacij, otežuje ohranjanje raznolikosti pridelkov na poljih in postavlja v slabši položaj kmetijstvo, ki želi še naprej delovati brez genskega inženiringa. To se ne sme zgoditi! Z vašo podporo bomo storili vse, kar je v naši moči, da to preprečimo!

04 Kaj je rekla Andreja
o trenutni suši in nje namakanju.

Andreja Slameršek 14,08.26 Včeraj v Odmevih na nacionalki sem z veseljem prisluhnila izbranim govorcem, ampak spopadanje s sušami in poplavami ne morejo biti samo stvar kmetijstva in energetike, močno sem pogrešala biologe. In spet mediji peljejo celo zgodbo v smer kot pri poplavah leta 2023, ko so bile glavne zvezde hidrologi, pa to oni ta trdi, ki so nam zdaj naredili sušo še bolj sušno. Da ne omenjam, da vse motijo civilne iniciative in nevladne organizacije, toliko da niso direkt izjavili, da nam je potrebno odvzeti vse pravice. Tako delovanje, nič dobrega in srčno upam, da bodo na nacionalki naredili Odmeve na temo spopadanja z ekstremi z biologi, ker zasedba včeraj bi nas spet peljala v smer 's tehnologijo lahko rešimo vse'. Naučiti se bodo morali, da narava je ključni faktor pri prilagajanju na podnebne spremembe in da jim njihovi 'pripomočki' (npr. namakalni sistemi) ne bodo pomagali, če ne bodo imeli vode. Prav tako vročine (zaustavitev rasti), opekline na plodovih itd. V glavnem, podcenjujejo ekosistemske storitve, dlje ko bodo iskali za njih nadomestila, težje bodo reševali težave in več nas bo stalo, tudi njihovi ukrepi (npr. namakalni sistemi) bodo manj učinkoviti. Zadnjič sem se hecala, ali bodo dali ukrep prenosne klime na njivo in za opekline na plodovih krema, včeraj bi človek skoraj lahko zaključil, da gre v to smer. Še enkrat, rabimo obnovo rek, mokrišč, poplavnih/razlivnih površin. Prilagajanje na podnebne spremembe pomeni obravnavo in reševanje z upoštevanjem vseh ekstremov in ne ločeno. Največja napaka je bila, da smo po poplavah leta 2023, reševali samo poplave, zdaj se fokusirajo samo na suše (včeraj ni bilo ene besede o poplavah in kako smo naredili sušo bolj sušno).