01

Glede na to, da sem kar nekaj naložil v zvezi z Novo Gorico, se spodobi tudi par misli o Stari Gorici – Gorizii, kakor ji pravijo na oni strani.

Zdej, to je tako!

(Torej, potrebno bi bilo poudariti)

Ko sem se spravil sestavljati fotoalbum, sem tudi malo na okoli klikal, in odprle so se mi strani, za katere sem lahko samo zijal.
Namreč, nikoli se nisem resno ukvarjal z Gorico. Za "LuublaAančane" je bila vedno le Gorica in Nova Gorica.
Pa spet.
Sam sem v Gorico hodil (ker je bil Trst za rajo), po fotomaterial. Ilford se pri nas ni dobil, če pa sem imel luknjo v žepu, je bil pa seveda tudi Efke od Fotokemike Zagreb sprejemljiv.

To je bilo le izgovor, v resnici sem se pa vedno veselil prehoda skozi tunel, ko so se na drugi strani odprla nebesa.
Ja, seveda smo se delali, da je vse propaganda in da nas kapitalisti ne bodo nikoli dohiteli, pa vendar so bile "belle senjorine" objekt tihega poželenja.
U, as vidu uno, kva se je dobr zrihtala.
Seveda sem tudi kavbojke (Rifle*) in superge pri Kosiču občudoval, a sem si jih nabavil, ko so se tudi pri nas že dobile, in je Gorica ostala samo še za kavo.
Ne, zavitkov kave nisem švercal, sem pa velikokrat popil kavico na Travniku (Piazza della Vittoria). Ja, bila je veliko predraga, a so mi nekje na začetku mojih obiskov povedali, da je na kapitalistični strani vse večje in svetleče, kruh in kava pa sta itak neprimerljiva.
Tako da sem si potem večinoma privoščil tudi kavo – zares je še danes bistveno boljša od večine kav na naši strani.
(Vseh ne poznam, zato dopuščam, da je kje dobra kava tudi v naši dolini.)

O, veze nima.

Ima pa, da sva se s prijateljem ustavila na Travniku v nedeljo dopoldne, da popijeva *caffè con latte* (kafe ole) in usklajujeva poglede po letu različnih interpretacij "fake newsov". Pa so imeli topničarji iz cele Italije ravno srečanje, in je bilo upokojencev na stotine, tudi iz Sicilije in Kalabrije.
Tako da sva pobegnila na grad, katerega sem pa tudi prvič videl – pa magari se pod njim vedno v mesto pripeljal.
Tisti tunel so spremenili v lunapark.
No-ja. Projecirajo svakojake bleščeče in hiteče zvočne in vizualne efekte in grafike, narod se pa točno nad tem najbolj navdušuje.

---

Če ne bi začel to pisati, ne bi zvedel veliko faktov, za katere lahko odkrito povem, da pojma nisem imel. Če bi mi kdo to povedal kje drugje, še verjel ne bi. Potem pa, ko razmisliš, pa celo ima rep in glavo.
Na primer:
Gorica je bila avstrijsko (avstro-ogrsko – a je preveč za pisati) mesto.
Kva je blo?
(Kaj je bilo?)
Ja, potem, ko pomisliš, i pa res: kje so bili pa makaronarji?

Sedaj je tega že dolgo, čeprav tudi ta trditev dobiva v današnjih časih povsem drug pomen – ne samo barve in okusa.
Namreč, za današnjo mladino je neskončno dolgo, tako da jim je povsem spolzelo iz horizonta. V mojem kontekstu pa so to le par let (u, matr, a že tolk), sem prišel do CD-ja (compact disk) z albumom *Bella Ciao, Chansons du peuple en Italie*.
Gor so pesmi o *chants de travail*, *chants d'amour*, *chants de prisonnier*, *chants contre guerre*, *chants politiques*.
In med njimi: *O Gorizia tu sei maledetta*. Mi jo je prevedla ena, ki se je ravno začela učiti italijanščino, tako da nisem vzel vsega zdravo za gotovo.
To, da je Gorica prekleta, je razumljivo, če te pošljejo na fronto in bi bil raje doma v naročju drage. Da je pa boj za tuje ozemlje, sem povezoval z dolino Soče in šele zadnjič z AI povezal.
(Artificial Intelligence)
Ja, Gorica sploh ni bila italijanska, in seveda so šli umret v tujo deželo.

Ja, na Sabotinu smo gledali luknje, in se mi je že takrat čudno izgledalo, kako so to luknje obrnjene proti ravnini.
S podatkom, da je bila to Avstro-Ogrska in da so Gorico razruili Italijani, se pa potem nekatere stvari postavijo na svoje mesto.
Če na pravo mesto, je pa odvisno od interpretacije.

02

Menda je bila Gorica (A-O, Austro-Ogrska) mesto, kjer so si zaradi ugodne klime zdravja nabirali člani bogatih dunajskih družin.

Italija je v vojno stopila, da bi osvobodila kraje, kjer živi njena diaspora – podobno kot so Srbi nekaj časa razlagali.
Pri Lahih je bil D’Annunzio, tisti, ki je po koncu prve svetovne vojne zavzel Reko in razglasil neodvisno državo, zato so ga na koncu Italijani sami zbombardirali. Lahi so ponosno razlagali, da so osvobodili Gorico, a se le čudno sliši, ko veš, da so umirali v tuji deželi.

*O Gorizia tu sei maledetta*
per ogni cuore che sente coscienza
dolorosa ci fu la partenza
e il ritorno per molti non fu
O vigliacchi che voi ve ne state
con le mogli sul letto di lana
schernitori di noi carne umana
questa guerra ci insegna a punir
Voi chiamate il campo d’onore
questa terra di la dei confini.
Qui si muore gridando assassini
maledetti sarete un di

Vi imenujete to polje častno,
to deželo za našimi mejami.
Tukaj umiramo in kličemo: „Ubijalci!“
Prekleto naj vam bo vse, kar imate.


Načelno vojaška logika nalaga, da domačine pošlješ čim dlje od doma služit domovini. Tako so Slovenci večinoma služili v Galiciji (današnja Ukrajina). A-O je potegnila železnico od Trsta do Lvova – ne vem, če zaradi kopanja v morju, po moji pa je bilo kaj z vojsko. Vojska je, ne glede na večinsko mnenje, gonilna sila gospodarstva.

*(Samo na hitro: Arhitektje, smo AutoCAD dobili, ker ni bil več dovolj dober za vojsko, nato pa so civili iz tega posla naredili biznis. Na začetku so ga zastonj dajali, sedaj pa menda lahko dobiš samo še najem – in seveda mastno plačaš.)*

Na koncu vojne, ko se po letih bojev frontna črta ni premaknila, so A-O-grci postrgali vse možnosti in poslali domače tudi na Doberdobsko planoto. Čeprav pravimo, da je Doberdob slovenskih fantov grob, jih je v Galiciji padlo več, na Doberdobu pa bistveno več Madžarov. A kdo bi objokoval tujce?
Pred vojno je bilo prebivalcev Gorice približno 300.000, ob zavzetju – oziroma osvoboditvi – pa okoli 3.000. Lahi so, kljub velikim izgubam in povsem političnim direktivam, oznanjali herojsko zmago. Mesto je bilo porušeno – menda ni bilo nepoškodovane hiše.

---

Zdej, to je tako.

V Londonu so bombardirane hiše porušili in nadomestne zgradili v trenutnem slogu. Če so se spravili filati luknjo v času brutalizma, je tam zdaj ob srednjeveški gotski palači nek generični zmazek. Ampak Angleži znajo – in sploh ni slabo. Predstavljaj si, da bi nasproti Rotovža v Ljubljani stala napolitanka.

Tako da...

Dokler sem se nisem spustil v to pisanje, sem mislil, da je Gorica taka pa konc, in si sploh nisem predstavljal, da je bila sesuta in da so potem odločili, da jo bodo nazaj pozidali v stari, čim bolj enotni maniri. Za goriški grad so določili, da bo dobil srednjeveško podobo. Lahko bi bil podobno kot ljubljanski, z vseh vetrov natrošeno marsikaj.

Zdej.

Ali je to bolje ali ne, puščam odprto. Meni je bolj všeč ponovljen stolp v Benetkah kot kakšen konstruktivistični monstrum, kakor bi lahko bil, če bi poslušali takratne arhitektke.
Smo videli pri Notre-Dame v Parizu, kaj vse niso predlagali po požaru. Kot zanimivost je seveda fajn, da bi naredili stekleno streho, a imam pa raje ponovitev prejšnjega.
Tako da.
Gorica je fajn, ker ima srednjeveško zavite ulice, ker so hiše obnovljene v tisti maniri in sploh daje vtis, da je to edino normalno.

Fajn.

Če bomo pa znali skupaj živiti, je pa povsem druga zgodba.

03

Sem zadnjič – no, pred nekaj časa – videl dokumentarec o Trstu,

in to talijanski, ne iz naših prostorov, bivše Jugoslavije, Balkana ali vzhodnega bloka. Lokalci so jamrali, da je sedaj vse zaprto, odkar ni več Jugoslovanov, in da se je to zgodilo nekega lepega dne, ko so zaprli mejo ob osamosvojitvi naše doline.
Do tu je vse lepo in prav, celo zanimivo. Vendar pa je pri večini govorcev ostal tisti priokus – sploh ne podton, ampak da jih je bogatila nižja rasa. Pripovedovali so celo konkretne zgodbe: na primer, v katere trgovine so hodili lokalci in seveda nikoli ne bi šli v tiste, ki so bile za Balkance. Čeprav jim je bilo jasno, da so obubožali – to sicer ne, če jim nebi Rim držal štango, ampak se s tem bogastvom vseeno niso preseravali, vsaj tisti bogataši, ki se niso preselili na Kajmanske otoke.

**Zakaj pa tole?**

Oh, pri Gorici ni veliko drugače.
Čeprav...
V Novi Gorici se je govorilo italijansko, ker so makaronarji hodili po kubanske cigare in rum, verjetno še kaj drugega. Ko so pa odprli kazino, je bilo sploh veselo.
V Stari Gorici sem pa vedno prišel s slovenščino ali vsaj s srbohrvaščino, ker je moja angleščina v tistih pionirskih časih izgradnje socializma bila na minimum.
*(Ja, Tarzan, ti Đžejn.)*

Ob mojem zadnjem obisku je bilo polno upokojencev iz cele Italije, s planinskimi klobučki in peresi zataknjenimi zanje. Mogoče je to naredilo vtis. A me ni zapustil tisti občutek, podobno kot z železniško postajo v Novi Gorici: da so porabili evropska sredstva za skupen projekt kulture, potem pa nič.

---

Zdej, to je tko.

Nekateri na naši strani so se precej prdušali, da imajo v Goriziji za častnega meščana Dučeta. *
*Zastopim.*
Ne zastopim pa, da je na Sabotinu napisano "Tito".

Kdo bo prej nehal?
Mi že ne, zakaj smo se pa borili?
Ampak en bo moral narediti prvi korak.
Upam, da bodo mlade generacije razumele, da mešanje kultur prinaša samo napredek, zapiranje za lastnimi plotovi pa stagnacijo.

Pa makar bi jim razlagali, da je gensko pogojeno.

---

**Dve ilustraciji:**

1.
Ko sem prišel v Helsinki in so ljudje v vrsti stali, ko so čakali na avtobus štev. 9, se mi je to zdelo najbolj butasto, kar si lahko zamisliti. A sem po 14 dneh tudi sam stal tam. Lej – še tak Balkanec zamenja pogled, eni prej, eni pozneje, a ga.
2.
Kadar mi kdo razlaga, da je gensko pogojeno – na primer pri Romih – se vedno spomnim Angležev v Indiji in njihovega odnosa do gensko različne rase. Še vedno jedo z rokami. Al kaj, ko so Indijci poznali koncept nule 400 let pred Evropejci, za Angleže pa še danes ne vemo, če ga poznajo. A to je potem že druga zgodba.

---

Naši Romi menda niso najbolj močni v algebri, a saj tudi ne morejo poskusiti. Smo jih povsem izrinili.
Babi je pravila, da so bili nekoč konjski mešetarji večinoma Cigani.
Si predstavljaš, da bi avte večinoma prodajali Romi?
Se Dolenci raje odcepijo, kakor pa kaj takega.

Ja, ni debate – so drugačni.
Ampak so tudi Finci svojega gnarja vredni.
Tako smo tudi Slovenci pri makaronarjih *"schiavi"*.

04

Za rezultat prenove se odločiš.

To je nikoli končana debata med prenovitelji (in civilisti). Večini je skupno, da je potrebno – vsaj priporočljivo – najprej prebrati danosti. To je precej čista trditev, interpretacij pa je kolikor hočeš.

Namreč.

Goriški grad ...
Kar zadeva mene, se so dobro odločili, da bo tak, kot je sedaj.
H?
Oh, to je pa tako.
Gradovi so radi spreminjali oblike in prostore, kakor se je trenutnemu gospodarju zdelo fino. V nekaj primerih prav nič subtilno. Tisto, ko spoštuješ prej postavljeno in dodaš v podobni maniri – čeprav je povsem drug čas – pa je redkost. V starih časih tega skoraj ni bilo. Ne samo to, veselo so prezidali: gotiki so dodali par renesančnih detajlov, v baroku pa še raje porušili in postavili novo, lepo, sijajoče.
Eto, isto kot danes, ko porušijo lepo tradicionalno kmečko arhitekturo, da nato postavijo generični zmazek. Z to razliko, da barok ni bil generičen, pa še zmazek ne (večinoma).
Ta del se bolj oponaša glede na socializem. Moralo bi biti sedaj boljše, če smo ga pustili za seboj in zakorakali v kapitalizem, a hiše še vedno delajo brez barve in okusa, pa še večinoma grde, da te srat prime. To pa je potem že povsem druga zgodba.
Sem hotel povedati, da se baročni lastnik ni veliko oziral na prej postavljeno, kar ga tudi ni rešilo, da ni potem v klasicizmu zanamec navesil par stolpičev ali prizidkov brez glave in repa.

To je bolj odvisno od razgledanosti in predvsem samovšečnosti trenutnega lokalnega kralja na Betajnovi.
Zato pa imajo umetnostni zgodovinarji toliko večjo zagato.

Naše imenujem *kunst-histeriki*, ker so naši posebej krščeni. No, pa saj jim ni lahko.
Že tisto, ko Angležem kažeš razvaline gradov v dolini Krke, je eno žalostno početje, ko jih pa imajo toliko, pa še večina ni razvalin.
Tako so tudi naši *kunst-histeriki* šli na izobraževanje v Francijo in ob vrnitvi izvalili, da Francozi pojma nimajo, ker delajo grozote.
Franciti imajo toliko gradov, da se dejansko lahko preseravajo, in potem tam vidiš srednjeveško graščino z ultra modernim nadvišanjem. Nekaj podobnega so predlagali za nadomestno streho na Notre Dame de Paris.
Notre Dame je ena in edina, in na srečo niso zmagali – imenujmo jih progresivci, čeprav ravno v takih primerih mislim, da sploh niso progresivni, ampak samo butasti. Na ostalih stotinah cerkva in gradov pa potem res najdeš kakšno, ki je zares zanimiva, a za domov pa ja ni.
A si predstavljaš na stolnici štuk iz pleha.
Tako da ni lahko biti *kunst-histerik* v naši dolini.

Pol ko se pa ne zna odločiti, pa rodi prenovo zgodovinskega objekta in kr eni detajli, na primer gotike, katero je barok nesramno zazidal, sedaj pa se naj bi zopet videlo.
Pa je bolj podobno poflikanim gatam.

Tako da sem raje navijam za odločitev.

Tisto, ko prečitaš vse zgodovinske faze, se odločiš za najbolj atraktivno (ne najbolj ohranjeno) in na temelju tega spohaš čim boljši rezultat – magari se kaj tudi zmislil.

Stolp na križišču streh na Notre Dame de Paris se je zmislil Viollet-le-Duc ob prenovi, ki jo je vodil pred stoletjem. Sicer tam nikoli ni bilo stolpa, a je sigurno fajn, to pa ni debate.
Viollet-le-Duc se je marsikaj zmislil, a je bil genij in se mu večino odpusti. Problem nastane, ko se sodobniki brez kančka sramu lotijo in ustvarjajo katastrofe.
Tako da, ne vem, če je bil Goriški grad kdaj samo tak. Verjetno je imel prizidke iz vseh vetrov, a so se pametne glave odločile, da ga bodo obnovile v renesančnem slogu, in je meni precej dopodljiv.

Tako je tudi Stara Gorica na novo pozidana v dopadljivem rezultatu.