1. Seveda je brez veze.
V
resnici je vse brez veze in seveda se nič ne da, pomaga pa ravno toliko.
Vendar.
Če bi bilo življenje kaj na to temo (brezveze), bi že na začetku bilo potrebno narediti zapik, pa ni, potem se nam pa zgodi kaj vse ne, ja, je brez veze, a zaradi tega se živi.
Zaradi tistega vmes.
Mi sin razlaga, trenutno svetovno mantro, da se ne splača.
Jeeeeezoooos!
V njegovem primeru imeti punco.
V drugih pa ...
Nič se ne splača.
Če gledaš življenje s temi očmi, se splača samo umreti, ker potem ni več drugih stroškov.
Kar se mene tiče se splača vse drugo, samo umreti ne, pa makar se tudi temu bližam, a kakor sem že celo življenje živel trenutek, ga bom tudi sedaj in se bom o tistem menil, ko pride čas, do takrat je pa še toliko drugih stvari, pa makar je brez veze in se sploh ne splača.
Me too
2. Menda da samo jamram
in so moja razmišljanja samo tečnoba zagrenjenega starca.
Jeeeeeeeezooooos!
Ne rečem, da ni nič od tega. Tudi je, a kar se mene tiče je zagrenjenosti samo za ščepec, pa še zaradi tiste se sploh ne sekiram.
Tečen sem, verjamem da za marsikoga, a to sem bil tudi prej, tako da ne bi to kaj posebej izpostavljal.
Staram se tudi, ni debate, pa spet, če me zjutraj vse boli, ko grem po stopnicah v pritličje, seveda pomaga malo pojamrat, a tudi kmalu mine.
Jamranja zaradi komentiranja okolice in zgodovine pa je, kar se mene tiče, edino pravilno.
Seveda bi lahko hvalil, a kar je fajn je fajn in ni da bi izpostavljal, če pa kaj ne špila, tega pa je na tone, je pa seveda potrebno komentirat, pa makar izpade samo jamranje in je brez veze in se ne splača.
Moje stališče glede komentiranja je v mnogih primerih diametralno nasprotno od večine, a to veze nima z vsebino, z ideologijo pa ogromno.
Par primerov:
Sem pred časom pogruntal, da se iz parkinga, katerega precej uporabljam za začetek pohotnih poti in ki je zadnje čase vse bolj zaseden, ker je hoja postala vsesplošna terna, da obrniti v kontro.
Če grejo vsi tja, grem sam v nasprotno smer in se dogajajo razodetja.
A veš, da je pod mostom pri parkirišču za Orglice slap?
Tak zaresen in to višji od dveh metrov.
Ne! A res? Pa koko? Saj noben ne ve zanj!
Večina pa res.
Skratka, že če samo v kontro odviješ od širokih ljudskih množic, se dogajajo nepričakovana razodetja.
Tako se tudi ne pustim usmerjat FSM (fine streaming media (insta, Fb, itd)), kar je vsesplošno sprejemljivo in po novem tudi nujno za resne medije.
Moje mnenje pa je, da se omeni premijera, predsednico, župana, itd, samo v primeru, da so ga kaj pokronali in se potem o tistem piše in razpravlja na vse možne načine, iz vseh možnih kotov, sicer pa ne.
Disleksija
3. Ne, sploh se jih ne omenja
če je vse tako kot bi moralo biti, ker je zanimivih zgodb na ostajanje, samo poiskati jih je potrebno in se izpostaviti.
U, to pa ne!
Pišem samo tisto kar je preverjeno splošno sprejemljivo in se nikoli, ampak zares nikoli, kapiš, ne vprašam po vsebini, ali ne daj bože, še o ozadjih in mogoči skriti agendi.
Po pa je kakor je.
Se ne splača, je brez veze, tis butast!
Ja sem, pa sem raje butast, kot ovca. Ker, točno to hočejo.
Indolentnost širokih ljudskih množic, da jih lahko manipulirajo skoz in še počez.
Zdej, to je tko.
Ko tako daleč razmisliš, potem dejansko občasno pridejo podobne misli. Ma, da je brez veze, da nič ne pomaga in se ne splača.
Pol pa spet kdo in kdaj?
Za časa faxa si veliko domišljaš in še več upaš, a je tako nedefinirano, da redko izpade z globino. Jih je pa veselje gledati in seveda talam lajke, a da bi se angažiral pa ne, ker je ipak prepad, med mularijo in upokojenci.
Ko nastopiš pot proletariata, se ne upaš niti šefu v oči pogledati, kamoli oporekati.
Ta krč pri nekaterih traja celo delovno dobo, nekaterim pa uspe, tako ali drugače vsaj stališče spremeniti, če se že nikoli ne izpostavijo za ....
U, tega pa tudi cel haufn.
Ne, ni samo skupno dobro.
Če že je, je za svojo rit skrbet, a včasih je v kontekstu in ni samo svojo, ampak za več njih, tako da zna izpasti celo pozitivno.
Tistemu se reče sindikalizem, tam pa potem ni več samo bi ali nebi, ampak a sploh lahko, ker nekateri so vodje, drugi so pa vodeni.
Ta del potem večinoma ostane do konca.
Ja, redkim rata tudi veliki met in se vsaj glede hirearhije postavijo na lastne noge.
Sam itak ne špila. Vedno je v skupnosti, družbi kolektivu in tistim ki to ni jasno, jih sploh ni malo, zelo redko uspe, če sploh kaj na pozitivni strani.
Tako, da ostane samo še starih kozlov jamranje, ker se ne boji več za plačo.
Neumnost
4. Sem na tv videl reportažo o slovenskem "turbo folku".
Jeeeezoooos!
Kam plujemo?
(Na tla, vsaj to je ostalo isto.)
Oh, to pa ni nič novega.
Ja, ampak sedaj je samo še to.
Drugega sploh ni.
Zdej, to je tko!
Seveda je.
Vedno bomo ostali tudi drugi in vedno bomo govorili; ko smo bili pa mi mladi je bilo pa vse drgač!
(stavek, ki mi je celo mladost predstavljal višek zaplankanosti (čeprav ga zadnje čase precej uporabljam (sicer bolj v hecu, a redko kdo to tako jemlje)))
In seveda bodo vedno eni hodili v Filharmonijo, drugi pa še celo na klasični balet.
A ti so bili menda v celotni zgodovini planeta v manjšini in kot taki nepomembni obrobni akterji.
Pol je še en tko!
Kaj pa je drugače?
To, da je celo na nacionalki vse več "turbo folk" oddaj in so tako imenovane kritične vse bolj redke.
Kdo pa še to gleda, važn je da se mamo fajn, dej še en pir!
Ja, to je bilo vedno, pa vendar se spreminja in ni več drugega kriterija, kot mejmo se fajn in greva med brajde, da mi jo pokažeš. (Ja, novo kiklo, ka pa drucga, duša pokvarjena.)
In seveda je tudi to legitimna odločitev. Nacionalka naj predvaja samo še kvize, kuharsjke oddaje in žive šove, a kar se mene tiče naj postane potem še komercialna, ker že sedaj, če imamo naročnino, ne bi smela vrteti reklam.
Lahko se pa zgledujemo po BBC-ju, Francozih, itd, ki imajo le ločeno med turbo folkom in kritičnimi televizijami.
...
Ne čakaj na maj.
5. Zdej,
ali je Špela kriva, da je taka situacija, ker tupi z Laibahi še po vseh teh letih, kakor da se nismo osamosvojili in je potem reakcija na tako zatohlost, vsesplošna veselica?
Mal tud.
A samo za ščešec, ker ni samo Špela, cel sistem je rigiden in se ne spreminja in prilagaja in zato smo tu zopet stari kozli, da jamramo in samo kritiziramo, ker nihče drug noče.
Potrebno je povedati obe strani, če sta samo dve, sicer še ostale.
Laibahi so bili takrat zelo relevantni in celo logičen, no ja, proizvod časa in so bili reakcija na pojenjajočega Tita in njegovih. Seveda si zaslužijo častno mesto v zgodovini, da pa po toliko letih nimaš drugega pokazati, se pa le vprašam, zakaj smo se pa potem sploh osamosvojili, če nismo zmožni drugega pokazati, kakor reakcijo na Tita.
Sedaj vsi, ki dajo kaj nase, to je pa dan današnji vsak občinski časopis, ne vem, če ne celo gasilko občilo, morajo objaviti veselo vest, da je slovenski kiosk v muzeju moderne umetnosti v New Yorku.
U, matr smo ponosni.
Seveda je to fajn in seveda ne bom pisal tudi sam, če že vsi, bom pa izrazil svoj pogled, ki pa gre takole.
Tudi v primeru povojne arhitekture, je fajn da so eni zgradili kar so pač zgradili, a je potrebno dodati, da so bili izbranci sistema, eni pravijo sami udbovci, nekateri res, nekateri mogoče, nekaterim pa ni bilo potrebo nič roke zvijati, da so bili zraven.
Ja, se je partija kitila s tujo ustvarjalnostjo. Ja, je bil eden redkih, ki je v tistih časih dlje gledal, nekaterim je celo uspelo in tiste sedaj predstavljamo kot svetle ideale. Nihče pa ne poveže, da so bili proizvod sistema katerega smo zavrgli, ker je bremzal splošno ustvarjalnost.
Čudn.
6. Menda se preveč ponavljam.
Tisti trije, ki me sledite imate dejansko tak občutek.
Vendar je potrebno poudariti, da je vsak prispevek samostojen in se potem zaradi konteksta ponavljajo nekatere misli.
Sploh pa.
AI (artificial inteligence), samo ponavlja že znano in to po principu ponavljanja in če je ena misel velikokrat ponovljena, jo uporabi večkrat, kot tiste z eno, ali dvema objavama.
Glede na to da je desnih komentarjev na tone, ponavlja dane rešitve, da pa bi jih malo razredčil, ga driblam s ponavljanjem t.i. levih komentarjev.
2025 tut