Sem prebral prispevek Barbare Györfi o nutrijah (txt na koncu pisanja) in se spomnil, da sem nekoč tudi sam tako razmišljal.
Kako?
Da je bilo včasih fajn, ko ni bilo potrebno uporabljati toliko herbicidov, fungicidov in insekticidov, da poplavne varnosti niti ne omenjam, ker so živice bile široko uporabljene po celi Evropi, ne samo v rajnki Austriji (Avstro Ogrska).
Danes še vedno precej prisotne v Franciji.
Živice?
Ka?
Zaraščen pas med strugo vodotoka in obdelovalnimi površinami.
No, to je tko.
Sploh ni samo med vodo in kopnim, je tudi med lastniki kmetijskih parcel, ali celo med parcelami. Taka zasaditev je bila prisotna, pred mnogimi leti, recimo 100, če koga zanima, bo potrebno bolj študiozno nastaviti, za ilustracijo pa naj ostane okroglih 100, se lažje razume.
Da so to bili eni drugi časi.
Pa ja ne moremo v razvoju nazaj.
Tako kot so nekoč bile odvečne steklenice del cene proizvajalca n.p.r. mineralne vode, tako bo potrebno tudi ceno zbiranja, predelave in ponovne uporabe, odvečnih plastičnih steklenic (in ostale embalaže), ponovno vključiti v ceno izdelka proizvajalca, ne pa kriviti potrošnika, da neodgovorno ravna z odvečno embalažo, ko bo cena na proizvajalcu, bodo čez noč preskočili na stekleno embalažo.
Kar je korak nazaj, se strinjam, a je rešilen, za dano situacijo.
Tako bo tudi prepoved uporabe Glifosfata privedla do uporabe živic.
Bo bistveno ceneje in bistveno bolj ekološko.
V resnici razumem kmete. Dobijo subvencije, potem bi pa radi še povečali hektarski donos.
Tako kot so bile včasih stavbe neizolirane, ker je bila energija napol zastonj, pa več ni, tako bodo tudi kmetje morali razmišljati o ekološki pridelavi, ne hektarskem donosu.
Seveda lahko izstopimo iz EU, da nam ne bodo težili z naturo 2000, a zelo verjetno je da se dosti bolj splača povišat subvencije za ne košnjo pred junijem.
Ta ista zaletavost, nas je že stala leta tožarjenja zaradi Ljubljanske banke.
Če bi izplačali vse terjatve upnikom, bi sedaj imeli močno banko na Balkanu, tako imamo pa še vedno tožbe na evropskih sodiščih. Banko smo prodali za drobiž.
Ne vem če jih je veliko kateri se spomnijo, a Belgijci so prodali svoj delež za 1 evro, ker vse pove o mafijskih poslih.
Tako se bi mnogo bolj splačalo dati penzijo našim ribičem in raje sodelovati z bračo Hrvatima, tako smo pa samo skregani, kot 13 letni smrkovci.
Druga v nebo vpijoča problematika so novonastale industrijske cone.
Sploh ne vstopam v območje, industrijska cona da, ali ne. To odloči stroka. Se pravi kapital. Če bi vprašali naravovarstvenike, se nikjer ne da graditi, ker se v še tako obskurnem okolju najde zavarovana vrsta.
Ko se vsi interesi uskladijo in se določi tam bomo pa naredili novo industrijsko cono, potem pa imam pripombe.
Kakor sedaj nastajajo izgleda da nimajo veze z urbanistično stroko, še manj pa z arhitekturno.
Če pri urbanizmu ni več veliko veliko dodati, bi pa lahko arhitektura bila bistveno bolj zanimiva, pa izgleda da se arhitekti kateri so narisali novo nastajajoče objekte, sploh niso ničesar naučili v šoli.
Grdo, bolj grdo, naj grše. Še sreča da ne talajo Plečnikovih nagrad še za to.
Kva pab sploh hotu?
(In kaj pa bi sploh hotel?)
Je čisto enostavno.
Pas 10 m med cesto in industrijsko cono, da ne gledamo nakladalnih ramp.
10m sta dve smreki. 15 m tri, pri 20 m bi bil pa že prav lušten varovalni pas, pred vetrom.
Gozd in krožišča s tablami firm, kako grde stavbe imajo je pa njihov problem.
.
.
.
Smo zadnjič videli nesrečo mlade družine.
Se jim je nova hiša odpeljala po bregu (še pred poplavami).
Glede na to da sem inženir, sem takoj pripomnil, nesreča, kaj pa zidaš na takem, še dobro da se ni na ljudi podrla.
Tega je zadnje čase veliko.
No, saj je bilo vedno tako, samo da so bile hiše bistveno manjše, torej lažje, gozda nad hišo niso posekali, kakor tudi ne obstoječih japk in sliv, tako da je večinoma tisto bilo prislonjeno on breg.
Danes je potrebno okoli 3x večje hiše še zravnati in je zato že zaradi tega teren prerezan. Če je do sedaj še stal, zaradi lesk med njivami in sadnega drevja na travniku, dan današnji, gol breg, že sam težko tam ostane.
Ne, da se ne da graditi na takem. Seveda se da, še hujšem, a je potem temeljenje dražje od hiše, kar pa ga ni Slovenca da bi to plačal.
Tako da tudi tu je rešitev stara razporeditev z živicami.
Med njivami živice, na travnikih sadno drevje, gradnja brez usekov v teren.
Kako pa naj do hiše pridem?
Tako kot naše babice in dedki.
Peš.
Avto imaš pa v gozdu, da ga ne odnese ujma.
Sej si čist blesov!
Sem, a je tudi ena od rešitev življenja brez živic.
Rešitev je in predvsem bo,verjetno veliko, predvsem ko se vključijo vse stroke, ker ravno pri zadnjih poplavah se je pokazalo, da razdroblenost ta večji problem, a en pogled bi lahko bil tudi sledeč. Meni je sicer hecno to ponavljati, ker sem bil prepričan, to pa ja vsak ve, a so me posnetki ob poplavah prepričali v nasprotno. Možno je, da je zanačašč tako, a to bi bilo pa že preveč.
Prikazana je shema novogradnje ob potoku. Posekan gozd in usek za nov objekt.
Dokler ni ekstra dogajanja na temo poplav in potresa nič nenavadnega in večinoma pričakovano.
No, to je tko.
Sam nebi nikoli napravil kleti ob potoku, a tudi to se da, samo da potem je to bazen, le ti pa sploh niso poceni.
Ko pa potok prestopi bregove, se podtalnica dvigne in nosilni pogoji se zelo, če ne celo, povsem spremenijo. Če pa še iz potočka nastane hudournik, potem bo pa težko ostalo tako kot je bilo mišljeno.
Zato ne gradimo na poplavnem, plazovitem in potresnem.
Seveda se da, predvsem potresa se ne moremo znebiti, a so potem pogoji gradnje povsem nekaj drugega, kot lušna parcela ob potoku.
Potem nam geodet pove kako globoki naj bodo temelji. Statik ali je bolje stena ali piloti.
Sigurno pa ne more biti samo pasovni temelj 80 cm globine, kateri naj bi nas obvaroval samo proti zmrzali, drugega pa ne.
Zato je graditi na poplavnem, plazovitem, potresnem sila drago početje.
Ena od poceni rešitev je pustiti živice med parcelami, na travniku pa sadno drevje, kakor je v starih cajtih že bilo.
Tudi usekov naj bo minimum, če že, potem je objekt tudi oporni zid, tudi to so naši dedi znali.
.
Tis butast!
Tak sm!
Glede nutrij se ne opredeljujem, o tem naj odloči stroka, seveda ne samo ena stran. Obe, ali več njih, če so zainteresirane.
Prispevek Barbare Györfi o nutrijah (s katerim se večinoma strinjam):
Ker dobri članki radi izpuhtijo ga limam še tu. Sicer je pa povezava na članek tukaj. Fb 25.05.23
Barbara Györfi
Moj danes objavljeni zapis o nutrijah, za Društvo Lajka in AniMa - Animals Matter:
V zvezi z nasprotovanjem načrtovanemu pobijanju nutrij je bilo v zadnjih dneh v različnih medijih in družbenih omrežjih povedano že marsikaj, želimo pa dodati nekaj dejstev v podporo nasprotovanju odstrelu.
Zagovorniki odstrel upravičujejo s tem, da naj bi nutrije povzročale gospodarsko in okoljsko škodo. Nutrije naj bi s kopanjem rovov povečale nevarnost erozije, s čimer se spremeni podoba habitata. Ker agrarne površine segajo do nabrežij, nasedajo traktorji, nutrije pa uničujejo tudi pridelek na poljščinah. Vendar pa nutrije kopljejo rove predvsem tam, kjer ni dovolj rastja na obrežjih, s kopanjem pa tudi zračijo prst in ustvarijo okolje za razne koristne mikroorganizme. Poljščine uničuje tam, kjer agrarne površine segajo do nabrežij vodotokov. Gre za slabo prakso države in vodnogospodarskih podjetij, ki naše vodotoke že desetletja z izgovorom poplavne varnosti spreminjajo v kanale. Vsako leto smo priča spomladanskemu čiščenju nabrežij, čeprav je prepovedano prav zaradi uničevanja gnezdišč živali na obrežjih. Slaba praksa se nadaljuje z intenzifikacijo kmetijstva, ki z uničevanjem mejic in nabrežij uničuje habitate številnih vrst, poveča pa se tudi poplavna ogroženost. Nabrežja vodotokov bi morala biti zasajena, pogozdena, dovolj širok pas rastja varuje pred poplavami, živalim pa nudi zavetje, da veliko manj zahajajo na polja. Nutrije so lahko na preveč zaraščenih obrežjih, ki jih pri nas ne manjka, celo koristne. Dejstvo je, da bi takšne posege v okolju morali opustiti, kmetijstvo se mora prilagajati okolju in ne obratno.
Zagovorniki odstrela prav tako trdijo, da nutrija povzroča okoljsko škodo s tem, da uničuje bivališča drugih živali. Gnezda ptic namreč izkoriščajo kot mesto za počitek ali prehranjevanje, pri tem lahko izvržejo ali zmečkajo jajca, vendar niso plenilke jajc. So rastlinojede živali, izjemoma jedo polže in školjke. Če bi nutrije delale tolikšno škodo pri pticah, bi DOPPS zagotovo opozarjal na to, pa tega doslej nismo zasledili. Nutrija prinaša tudi koristi, saj v kožuhu prenaša razne vodne nevretenčarje, s prehranjevanjem omogoča razrast trstičja, kar spet koristi določenim vrstam. Izpodrivala naj bi prav tako neavtohtono pižmovko, ker je tudi ta lovna vrsta, očitek ni smiseln. Kako to, da tisti, ki jih tako moti neavtohtonost nutrije, niso tako glasni in aktivni pri odstranjevanju drugih tujerodnih vrst, rastlin, na primer? Glede na to, da je nutrija v našem okolju prisotna že desetletja, bi se zdaj že natančno dokazalo, kakšno škodo povzroča, tako pa gre vedno le za ugibanja, saj se za marsikatero vrsto pri nas zaradi neizvajanj monitoringov sploh ne ve, v kolikšni meri je prisotna pri nas. Jasno je, da je glavni razlog izginjanja in izumiranja vrst prav človek in ni pošteno, da živali plačujejo napake namesto njega.
Način lova nutrij je uvožen iz tujine. V živolovke se nastavi vaba, ko nutrija pride ponjo, se kletka zapre. V ta namen bo uveden videonadzor, preko katerega bodo lovci prišli po nutrijo takoj, da ne bo nepotrebnega trpljenja. Nadaljevanje postopka seveda prikladno ni zapisano nikjer, znano je le, da bo meso namenjeno prehrani psov. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o videonadzoru meni Urad informacijskega pooblaščenca, katerega stališče je jasno, da videonadzor v naravi ni utemeljen. Če ni dovoljeno snemati divjih odlagališč odpadkov, kar bi bilo resnično v korist okolju, na podlagi česa naj bi bil dovoljen videonadzor v tem primeru?
Odstrel nutrij ni nekaj novega, poteka že dolgo in je vsako leto večji. Ker je populacija nutrij v porastu, je očitno, da ni učinkovit. Lovcem se ne zdi zanimiva, ni trofeja, z njenim kožuhom in mesom niso vedeli kaj početi. Zato se jih zdaj v skladu z njihovim motom, da če naravi nekaj vzameš, ji moraš tudi vrniti, skuša motivirati, da bi se meso nutrij uporabilo za pasjo hrano, kar je sprevrženo, konzerva hrane nima z naravo prav nič skupnega. Kakorkoli, lovci so še enkrat dokazali, da je njihova naravovarstvena vloga močno vprašljiva, če naravo dojemajo na tak način in jih žene predvsem ekonomski interes. Drugi razlog za neučinkovitost odstrela je to, da zna nutrija podobno kot divji prašič svojo rodnost prilagajati okoliščinam, na zaznan primanjkljaj v okolju se odzove s povečano rodnostjo, hitrejšo odstavitvijo mladičev ipd. Kjer se bo nutrije postreljalo, bodo prostor verjetno zasedle druge nutrije.
Bolj kot odstrelu bi se morali posvečati že raziskanim in učinkovitim ukrepom omejevanja števila, kot so sterilizacija in kastracija živali, zaščita nabrežij z žično mrežo, tam, kjer bi kljub obrežnemu pasu zašle na polja, pa namestitev elektroograj. Naravi je treba dati možnost, da v čimvečji možni meri sama vzpostavlja svoje mehanizme uravnavanja vrst, zato je treba ustvarjati ugodne razmere za plenilce nutrij kot so šakal, volk, lisica, mladiče nutrij naj bi plenili tudi ščuka, čaplja in lunj. Pomagalo bi verjetno tudi to, če bi jih ljudje nehali hraniti, saj takšno udomačevanje živalim močno škoduje. Prostoživeče živali so in prav je, da takšne tudi ostanejo.
Od znanosti pričakujemo, da ne bo servilno stregla določenim institucijam in lobijem, ampak da bo imela v sebi več humanosti in več pozornosti posvetila novim, še neraziskanim ali za zdaj neuspešnim metodam, kot je razvoj repelentov in razvoj genetskih pristopov zmanjševanja negativnih vplivov invazivnih vrst, ki naj bi povzročili neplodnost osebkov. Veterinarji bi se namesto izdelovanju pasje hrane lahko posvetili omejevanju vzreje ter bolj kakovostni vzreji psov. Vsekakor bi bilo bolj smiselno delovanje v korist narave, ne pa v korist brezobzirnega izkoriščanja in uničevanja narave.
Upravljanje narave si strokovne institucije predstavljajo kot odstrel nekaj ekonomsko dovolj zanimivih vrst, stotine drugih vrst pa ostaja spregledanih, kljub vsemu namišljenemu varovanju izginjajo in izumirajo pred našimi očmi. Vedno manj gre za varstvo narave in vedno več za ščitenje interesov določenih skupin, čeprav nas v imenu sonaravnosti, blaženja podnebnih sprememb skušajo prepričati v nasprotno. Tudi če bi izvajalci tega projekta postreljali čisto vse nutrije, ne bo okolje nič bolj ohranjeno, saj ga veliko bolj kot nutrije ogroža druga invazivna vrsta, človek.
Viri:
- https://en.wikipedia.org/wiki/Nutria
- https://old.delo.si/.../bodo-uvozene-vodne-podgane...
- https://www.dnevnik.si/1043023981
- https://www.ljubljanskobarje.si/.../Nutrija-in-pizmovka...
- https://www.solutionsstores.com/nutria-control...
- https://www.pasinireti.com/rete-antinutria.html
- https://www.youtube.com/watch?v=rq_QOWfQajw
- https://www.oipa.org/.../sterilization-laparoscopy-nutria/
- https://www.dnevnik.si/.../celostne-slike-o-stanju...
- https://n1info.si/.../tezave-plavajoci
h-hisk-na.../
Seveda živice ne bodo vsega rešile.
Je pa to ukrep katerega lahko vsak takoj začne.
Če sadi gabrove meje je zastonj, samo v gmajni nareže mlade veje.
Ni potrebno organizirat komiseje, izobraževanja, evropskih sredstev, ARSO dovoljenja.
In ravno v tem je verjetno problem.
Ker ni investicije, ker ni dovoljenj, ker ne more nihče pobrati procentov in provizije.
Cel sistem klone. O, to pa že ne. Se bomo že zmislili ene haklce. Mogoče na začetku lokacijska informacija, pol bo pa gotov še kaj.
Kje vse me ne dobiste?
Neb verjeu, če neb biu zravn!
