03 Sanje

Sanje so tisto večinoma ponoči, ko se nevroni tako poštimajo, da nas premami spanec. Menda spimo samo par minut, potem se pa začne kaj vse ne. Včasih ne moreš verjet, kaj imaš s tistim, še v nobenem filmu ali knjigi ni bilo, tako da zares nima nič s tabo. Včasih se prav čudim in že par krat sem pomislil, to bi bilo potrebno zapisati, potem pa nikoli ni časa, da ne omenjam, če se že lotiš, se izkaže da se sploh ne spomniš kaj je bilo.

Občutek pa vse eno ostane.

Za razliko od sanjarjenj, ko je več ali manj vse v kontekstu, pač izboljšano da se ti izide, da je lepše, velikokrat lažje, kot ti realije nalagajo.

Ja, potem te ima rada, pa čeprav niti ne ve da je obdelavi, ne samo to, še prijazna je, in sploh ni boljše v življenju.

Girl from Ipanema, najbolj znano sanjarjenje na svetu.

Ga vsi razumemo, vsak ima kakšno tako (al pa kakšenga, da se mi ne bi koj kera napihovala).

Vsaj prijateljstvo, če ne še kaj.

04 Dobra volja je najbolja

Včasih se ponavljajo slabi vzorci navad ali spoznavamo ljudi, ki razočarajo.

Tudi sam imam slabe izkušnje, povečini pa se dogajajo fajne in zanimive.

Verjamem v dobre vibracije in upam na pozitiven odmev. Če verjameš se kar samo postavi, ne vedno po pričakovanjih a na pozitivni strani.

Seveda, na drugi strani je pa sila podobno. Če samo jamraš in težiš, kar je sicer povsem legitimen pogled, a več kot pomilovanja ne boš požel, raje se ti nalimajo še vse tuje jebe in gorje, kar zna biti pa še dosti huje, kot samo neizpolnjene sanje.

05 Frej kot ptiček na vej

V resnici je fajn biti frej kot ptiček na vej.

Pohajkovati od do, se ne vezati.

Je ena rekla da sem metulj.

Zdej.

To je tko.

Gornje celo še kar stoji razen ...

Letaš od zabave do žura, pa v hribe, pa na Ljubljanico, s kolesom v Iškega, ali pa kar sprehajalno od Maksita do Tromostovja, čez Šuštarskega mimo Ekurne na Rožnik. Vedno koga srečaš, večinoma imajo čas, za kauco, sprehod ali samo stati tam na enem vogalu in nakladati, o vsem večinoma.

Luštn.

Vendar.

Na vseh teh dejavnostih, srečuješ znane in neznane pare. Eni samo hodijo z roko v roki. Se gledajo, objemajo, šepetajo, hihitajo, sanjajo.

Uj, so fajni. V določenih konotacijah bi se kar pridružil, al kaj ko je ni situacije, ki bi špilala. Se zmenimo za čoln, potem sta pa fina, da ne bi meni skominov vzbujala.

Tako da ...

Tako da je nekako prazno vandrati sam okoli, občasno seveda paše, a vse več je poti, ko tudi o tem razmišljam. O tem da se je potrebno prilagajati, da skupne poti, ali pa samo časi in prostori ostanejo prijetno mehki in topli, ne samo v ognju strasti. To je menda tudi kliše, to da šteje samo fatalna ljubav, kako se pa temu reče v Slovenščini. Usodna, pogubna, neizogibna ljubezen. Ej, ni vedno za slovar pogledat. Meni je bila fatalna vedno v smislu nepremagljiva, če bi se že lih keri zoperstavljal, pa v ljubezni jih je malo.

Zdej.

Ali rabiš nepremagljivo ljubezen, če hočeš s kero v hribe? Po moje je povsem zgrešen koncept. Verjetno že špila če se rada vidita, se razveselita srečanja, sta si naklonjena, kar pa ne pomeni niti da kaj bo, kamoli ljubezni ali celo fatalne. Ne rečem da ni možnosti, da se kaj razvije. Seveda če greš sam, skoraj nemogoče, če greš v družbi, povsem možno, če gresta v dvoje moraš biti pa že res kramp da se ne.

06 Mi je ali mi ni

Zdej.

Od iluzij se ne da živeti, to je menda še onim jasno, kateri jih redno prakticirajo. A je luštno. Racionalno redko, v resnici pa le. Mal je luštno lagati samemu sebi, sicer se prehitro izgubiš v stvarnosti.

Sam se malo farbam, kot usmeritev ne kot rešitev, zato da vidim še druge nianse in potem več ali manj intuitivno zmešam gemišt kateri je sprejemljiv. Če nikogar ne potunkam, skratka ni odločilno zanjo, potem niti ni ne vem kakšen problem. Saj vendar ne razpredam o tem. Če že kaj nakažem v tej smeri je potem po debati, ko je že vse jasno in v resnici ga ni ki bi še kaj dodal, vse eno prislonim lonček;

"Ja, ampak kaj pa če ...?"

samo teoretikli spiking, nič več.

07 Popolnost

Nihče od nas v resnici noče biti popoln, življenje so tudi jutra s podočnjaki, skuštranimi lasmi in zadahom po česnu.

Na splošno težimo k posploševanju. Še sreča, ker tisti ki težijo na splošno ali težijo h kompliciranju, mi niso nikoli bili blizu.

Pri posploševanju je malček zajeba. Kakor je lažje predočiti, kar ima kdo, od konteksta, časa in prostora odvisno, poenostavljeno, se pa zato s to isto izgublja globina. Izgubljeno s prevodom je še najbolj razumljivo. Sicer komot prevajalca kriviš, a ni tako enostavno. Ene koncepte se ne da prevesti. Naša družba in kultura pač nikoli ni bila cepljena na nekatere od njih.

Potem pa zares izpade vsaj smešno, če ne še kaj.

Zato je lažje posploševati in v nadaljevanju idealizirati.

Jaz pa že nisem tak.

To vsak reče, v resnici smo pa lih vsi.

Potem pa na stara leta, ko povezuješ tudi enostavne koncepte in idealiziranja z novimi pogledi izpade razočaranje.

Še najlažje je ilustrirati z Rodenom. August Rodin je naredil en genialen kip. Saj dobrih tudi veliko, a en je brez časen in brez prostoren tako je fajn.

Verjetno je vsem všeč ki ga vidijo, v živo je pa še 100x boljši.

Zdej.

Roden je imel eno ljubico, v resnici ne vem koliko, a ta je bila posebna. Sodelavka. Ena kiparka celo pravi, da je vse kar je fajnega pri Rodenu je naredila Kamila (Camille Claudel).

Mogoče celo je kaj na tem.

A tu se potem menimo o drugem.

Namreč tisti kip, poljub, v resnici nima veze kdo ga je naredil, ampak u kva je dobr. Sam zijaš ko ga vidiš. Seveda potem ko ga postaviš v kontekst je takoj druga konotacija. A to zadnje sploh ni pomembno. Pomembno je uno prej.

In tu je problem.

Ali je Roden slab kipar, ker je tako s puncami delal. Kamili se je odpiliolo ko jo je pustil.

Ali je John Lenon slab muzikontar ker ni maral sina.

Ali je Mahatma Gandi slab, ker je bil rasist.

Ali je Roal Dahl slab pisatelj ker je mučil ženo.

Ne, nič od tega. Vse cenimo po njihovih delih.

Sem vsako jutro prebral napis na fasadi Križank, ko sem v šolo prišel:

"Minljiv si, le tvoja dela spo tvoj spomin!"

Ter se spraševal, kaj je mojter Plečko misli, da je kaj takega na hišo napisal.

Uno prej, je vedel, pa ni poznal nikogar.

Ko idealiziramo ljubljene osebe jim v resnici delamo krivico.

08 Sreča

No tudi.

U, teh je cel haufen.

Nekateri bi rekli to pa že ni sreča, takole banalno, eto ti 3 din pa si pejd kupit srečo.

Matr znajo biti eni težki.

Kontekst je tisti. Če znaš uživati male trenutke, pa magari samo sladoled, si cepljen na srečno stran in se samo seštevajo pozitivni vzgibi, zato, zato je tudi sladoled sreča in seveda se je ne da kupiti, a doživeti pa, kar je pa od karakterja odvisno.

Zateženi že ne.

A njim tudi ko se vse pošlihta ni lahko. Verjetno še pol travmatizirajo, ko je le končno vse tako kot mora biti in bi morali biti srečni, razmišljajo da se bo gotovo kaj pokvarilo in so že na zalogo nesrečni.

V resnici jim ni pomoči, če sami ne vidijo kaj je v resnici sreča.

Še en sladoled.

09 Romantika

Je hecn, a je povsem možno da je kaj na tem. Namreč z romantiko je podobno kot s tistim rekom:

"Lahko je s polno ritjo (zadnjico) srat (na stran iti)!"

Banalno, kruto, ponižujoče celo.

Skratka, če imamo vse barke pod streho, ali pristanišču, nima veze z prispodobami, vsak si svojo namala, a kar sem hotel reči je, da dokler je naša okolica preprosta, predvidljiva, domača, obvladljiva, potem mnogim na ono stran potegne, na primer ob pogledu na sončni zahod, ali vzhod, odvisno od karakterja, do zrenja v globine oči in ne nazadnje, zrenje v orehovo krošnjo, kar je pa že zelo specializirana romantika.

Zakaj vse tole?

Oh to je pa tko.

Kliše, desci smo runklni, punce pa romantične.

To mogoče špila na uni gori opisani varni strani, na drugi zateženi, je pa po moje ravno obratno.

Namreč punce so bistveno preveč racionalne, ker tudi če ji že kaj na romantiko ali sanjarjenja potegne, potem se bistveno prej skup vzame, to tako hitro, da velikokrat izpade, da ni a ma baš nič romantična in so samo skrbi za ...

Potem je tudi od konteksta dvisno, pač 100 stvari in je potem reakcija, ne tež, a ne vidš kok je težko, ti pa u prazno gledaš (krošnja oreha v vetru).

10 Medprostor

Sedaj sem v medprostoru.

Tiste začetniške zvedavosti ni več. Glede na tisti pred punčevski čas ene vrste profesionalec. Glede na pravo življenje pa še vedno povsem neizkušen.

A tega niti ne vem.

Ne hodim več na vsak žur, samo na definirane. Še najraje na prijateljske, ne samo znance, ko je fajn biti z njimi tudi brez žura, če pa že je pa tudi ni slabo.

Ja, se zgodi tudi žur, ali kar koli že je, ko bi kdo lahko navrgel, kaj pa ti na takem koncu ob takem času, če kaj pa sem ne paseš.

Sam ne, in me žiuga tja ne bi dobite, če ne bi bilo kaj obetavnega. Potem sicer hitro ugotoviš, da je fajna, v mnogih pogledih, a tudi v svoji sceni, iz katere pa ne more, ali celo noče, tako da tiste tri krat ko si se ji posvetil, je že vse jasno, tole pa ni zame, itak je bilo pa neobvezno in tudi kakšnih ekstra dram ni.

Pa daleč od scen kakršno je Felini v Amarkordu posnel, ko en v krošnji drevesa tuli:

Voglio una donna!

Nič takega. Kot pravim vmes, ko sicer bi, če pa ni pa tudi ni ne vem kakšna kakastrofa.

11 Picikl

Sedaj že vem kako je imeti punco.

Dejansko je mal na bicikl.

Na začetku sila zanaša, padeš, pogrneš celo.

Boli, zelo boli in skeli.

Poližeš rane, popraviš kolo in zopet poizkusiš. Sila previdno, a se izkaže da je lažje kot prvič. V zanosu sreče preveč poženeš, na ovinku makadamskem se zložiš kot še nikoli. Tam sredi šodra ležiš sicer obljubiš, da te za noben denar več ne dobijo na picikl. A to se hitro pozabi, predvsem zato ker vidiš druge kako uživajo. Tako da je tista smrtno resna obljuba samo še vesel spomin, ko ob priliki razlagaš kako in kaj.

12 Pričakovanja

Ko padeš, na primer s kolesom, tam ne enem makadamu, ti spodnese prvo kolo, ker si na pesku zaviral, se ti zarijejo kamni lih do sredine kolena, vsaj boli tako, a potem se pobereš, poližeš rane, se s časom zacelijo, redke pustijo vidne znake in si.

Pa nisi.

Telo se regenerira, duša pa ne. Nikoli več ne zaviraš na makadamu, še voziš bistveno počasneje. Ne ni tehnika, strah je. Strah na boleč spomin.

Če že pri picilku tako komplicirano, kako je šele s pravo punco.

Ja, vem saj ni tako pomembno. Punce imajo vsi, sploh noben iz tega problema ne dela. Lej unga jih ima na vsakem prstu eno.

A mu kaj fali?

Veselejšega ne poznam.

Un in vsi ostali lahko da, sam pa mislim na sto stvari, pred med in po, lahko je samo trenutek, ali dejanje, ali beseda, ali, u stalno kaj. Celo zavedam se da kompliciram tam kjer treba ni, na zalogo, brez veze in tko. Sem tudi razmišljal, da bi moral povsem spremeniti pogled, v teoriji se strinjam, potem pa …

13 Punca

Vem tudi da so svako jake punce, no tudi, a bistveno bolj presenetljivo je okolje. S punco ni da je samo ona, njene oči, nasmeh, zaupanje, sreča, no pa še par, pa ne bi sedaj o banalnostih.

Ampak o okoliščinah na katere sploh še nisem pripravljen.

Prva je bila superca, prve so vedno superce, menda je to kliše, a super fajn, a je bila tako vpeta v družino, da sva se večinoma z družino ukvarjala. Kar je pa hitro privedlo do različnih pogledov. Takrat še ne ločiš teže odločitev in če ti kaj ne špila pač predočiš. Kaj hujšega. Tako da, ne glede na vse srečne okoliščine, vse eno pride do spopada, kdo pa zmaga pa ni debate. V kakšnih knjigah sicer beremo, da sta pobegnila, potem je pa od žanra odvisno kakšen konec je. Hepiend, drama, grozljivka, trilogija.

Tako da ta del je v realijah samo teorija, v praksi pa redkim rata. V resnici ne vem za primer.

Ja so tamladi zarobantili, in so se tastari skulirali, a to je že pol, ko si poročen, ali pa vsaj v tisti fazi, kar pa sedaj še ni.

Tako tudi vem kako je imeti punco za seks. Sam sem seks vedno, no, večinoma sem se trudil, imel za vrhunec ljubezni. Ko si že tako zaljubljen, da si vse variante na to temo izpolnil, potem je pa kot češnja na torti pa še to.

Sicer sem bil na tem področju povsem, nepodučen in je bilo vsaj na začetku precej zanimivo, ker je bilo skoraj vse novo. A je tudi precej hitro prišlo do konfliktov, tako da..

Ja, nekaj časa se prilagajaš, poizkušaš slediti partnerja, a vsaj v mojem primeru, je bilo bistveno prehitro in kar je najbolj pomembno bistveno preplitvo, tako da sem se že takrat resno spraševal ali me ima samo za igračo, ali pa je tudi kaj ljubezni.

Seveda takrat v zanosu blebetaš, kaj vse ne, seveda tudi ljubim te, če je pa iskreno, pa ne vem.

Tako da me je precej hitro na čevelj dala, takle smrkuc zelen.

50 NAUK

Mogoče kdaj dopišem.