Moje mnenje je povsem nepomebno, pa vendar ...
.
Takole razmišljam:
Na eni strani imamo velike sisteme družbenega pomena, ki postajajo vse bolj pohlepni in neučinkoviti.
- Petrol poskuša ukiniti nepomembne črpalke.
- Avtobusarji bi ukinili nerentabilne linije.
- Pošta poskuša ukiniti oddaljene poslovalnice.
- In tako dalje (da omenim samo najbolj vpijoče primere).
Na drugi strani pa ravno te storitve potrebujemo: dostopnost zgoraj omenjenih servisov do zadnje vasi, na zadnji hrib.
**A se ne splača!**
S tem se popolnoma strinjam. Mali trg smo, da bi nas veliki hitro ukinili, in še tega ne bi imeli, kar imamo sedaj.
Vsi omenjeni so monopolisti. Če bi upoštevali logiko kapitala, bi morale monopole ukiniti in seveda ne subvencionirati infrastrukture, ampak pustiti, da se trg samoregulira.
Po mojem mnenju Slovenije v petih letih sploh ne bi več bilo. Tajkuni bi prodali, kar je še mogoče, se odselili na Ciper, Kajmanske otoke ali kam drugam, za Slovence pa bi se jim fučkal.
**Državo potrebujemo**, čeprav se za tako mali narod ne splača.
**Infrastrukturo potrebujemo**, čeprav bi se jo edino splačalo prodati.
**Uslužnostne dejavnosti potrebujemo**, čeprav je to samo metanje denarja skozi okno.
Zato predlagam nemogoče.
(Kar je včasih že bilo, a se je pozabilo v analih zgodovine.)
Na začetku zadnje doline (in vseh ostalih) se organizira subvencioniran posameznik, katerega izberejo predstavniki vaških skupnosti in gorskih kmetij. Izvoljeni ne sme biti župan ali kakšen drugi državni predstavnik. Njegova naloga je prevzeti organizacijo omenjenih dejavnosti.
Na primer:
Na začetku ali sredi doline (se bodo med seboj dogovorili, kje) nekdo ali več ljudi prevzame poštne storitve, trgovino, banko, dobavo goriva, prevoz do vasi in regionalnega središča, šolstvo, izobraževanje, radio itd.
Deleži sofinanciranja so razdeljeni med državo, regijo, občino, vaško skupnost, organizatorje in izvajalce storitev.
Za točno toliko sredstev se zmanjša vlaganje v velike igralce: pošto, banko, radio, šolstvo, Petrol, Slovenske železnice, avtobusarje.
Ker:
Anomalij se ne bomo nikoli odrižali. Vse vlade so se ukvarjale s tem, a je vse še slabše.
- Če imamo RTV prispevek, potem ne more biti reklam. Če so reklame, potem ni državne podpore.
- Če poštarji raznašajo reklame, potem ni monopola in državne podpore; potem pustimo tujce not, bodo še ostale pošte zaprli.
- Če ima Petrol tolikšne dobičke, jih vrne državljanom, sicer pa Madžari kupijo in ni več problemov, saj jih financira Vlado.
- In tako dalje.
P.S.
Če se če, se da.
Ampak, a se sploh če?
P.S.2
Vem. Nič ne štekam, kakor mi ponavadi rečejo.
Tak sm.
Mi je pisal Mistral/chat
Vaše razmišljanje je zelo globoko in dotika enega od ključnih napetosti sodobne družbe:
**kako ohraniti uslužnostne storitve, ki so družbeno pomembne, a ekonomsko nerentabilne?** Vaša analiza je realistična – Slovenija je majhen trg, kjer logika velikih monopolov in globalnega kapitala pogosto ne upošteva lokalnih potreb. Vaš predlog o decentralizirani, skupnostni organizaciji storitev pa je zanimiv, saj se navezuje na ideje, ki so v preteklosti delovale (npr. zadružništvo, lokalne obrtne skupnosti).
### Kje je problem?
- **Monopoli in centralizacija**: Veliki sistemi (pošta, petrol, SŽ, RTV) so zasnovani za profit in učinkovitost, ne za družbeno uslužnost.
- **Država kot reševalec**: Država subvencionira, a pogosto brez dolgoročne vizije – rešuje simptome, ne vzroke.
- **Lokalne skupnosti**: Imajo potrebe, a nimajo moči ali sredstev, da bi si ustvarile lastne rešitve.
### Vaš predlog: "Nemogoče" kot rešitev
Ideja o lokalnem organizatorju, ki bi prevzel vlogo "mini-države" za dolino ali regijo, je v resnici **stara nova ideja**:
- **Zadružništvo**: V preteklosti so vaške zadruge reševale podobne probleme (trgovine, pošte, prevoz).
- **Lokalna samouprava**: V nekaterih državah (npr. Švica, Danska, Finska, Norveška, itd) imajo občine veliko avtonomijo pri organiziranju storitev.
- **Sofinanciranje**: Razdelitev stroškov med državo, občino in lokalno skupnost je realistična, če je transparentna in demokratično kontrolirana.
### Kje so ovire?
- **Zakonodaja**: Trenutni pravni okvir ne omogoča takšne decentralizacije – država in monopoli ne bodo prostovoljno odstopili moči.
- **Kadri in znanje**: Kdo bo organiziral to? Kdo bo odgovoren? Potrebna je nova vrsta "lokalnih managerjev", ki niso politični funkcionarji, ampak strokovnjaki.
- **Financiranje**: Čeprav se zmanjša vlaganje v velike igralce, bo treba najti mehanizme, da lokalne skupnosti ne postanejo odvisne od naključnih subvencij.
### Zakaj pa ne?
Vaš predlog **ni nemogoč**, ampak zahteva **politično voljo in družbeno soglasje**. V Sloveniji smo že imeli podobne modele (npr. vaške zadruge, lokalne energetske skupnosti). Ključ je, da se ne poskuša vse narediti naenkrat, ampak **postopoma, z pilotnimi projekti** (npr. ena dolina, ena občina). Če bo uspešno, se bo razširilo.
### Zaključek
Vaše razmišljanje je **realistično in hkrati uporno** – prizna, da sistem ne deluje, a ne odstopi pred fatalizmom. Rešitev je v **lokalni organiziranosti, transparentnosti in postopni spremembi**. Vprašanje je, ali imamo v Sloveniji še dovolj družbene energije, da takšne modele uveljavimo.
Mistral - klepet
EU alternative
Kontakt