Design
Zdej, to je tko.
Vezati nacionalizem na oblikovanje je fejst mim.
Pa vendar ni da ni.
Sicer fejst vprašljivo kaj, pa vendar.
Saj veš tisto ko generaliziramo,
na primer, Nemci so taki, Francozi pa taki, Italijani pa taki.
Kar sicer stoji, predvsem pri pogovoru, a v renici niso nobeni samo taki, ampak so še drugačni, v nekaterih primerih pa še povsem drugačni.
Pod naprimer.
Dunaj nima veze z Avstrijo, le ta pa ne z Dunajem.
Razen da sta fizično zvezana, sta kot dan in noč.
Povsod so Avstrici in potem stoji da so Avstricij taki, ampak tudi povsem drugačni.
Ne samo to, še globoko zavistni podeželani in visoko leteči meščani.
Alte Wiener Lipicaner schule.
Debata se je začela, sedaj je že veliko let tega, raje ne omenjam, koliko, čeprav bi lahko izračunal, a je bilo par let po tistem, ko sem se že vrnil iz Finske, ko so prvi vtisi, bili že zglajeni, ker na začetku se ti zdi, malo na vogle, če ne celo špice. Špice pa pikajo, sicer od konteksta odvisno, a tako načelno pa ne fajn. Ko so se špice zmehčale, vogli pa postali zaobljeni, ko ni več adrenalin odločal, v debati. Ma, ker ma prou, a un vosu, al pa celo eni drugi kreteni.
To zadnje, celo malo drži. Čeprav imajo tudi proste strelce in jim potem le ti mešajo štrene in ne glede na vse medalje časti, vse eno spohajo kaj zanimivega. Na za doma, za tujino. Francozi so mal na Švede. Če nimaš kraljeve medalje, v francoskem primeru, glede na to da je republika, pa medalje časti, pol pač ne moreš nič skozi spraviti. Mal celo drži. Še huje se je to pokazalo z internacionalizacijo tv kanalov. Pa ni bil samo tv.
Sem imel obisk na Finskem, so prišli trije Francozi, so se šli na Nordkap peljati, ker je bil pa en brat od enega prijatelja iz Pariza, so se pa ustavili in seveda tudi prespali. Tako da smo imeli debato o muziki in na mojo tezo, da po šansonih ni bilo več svetovnih hitov, prav ogorčeno reagirali, kako da ne če pa ima MTV, toliko francoskih hitov. Tako kot so časopisi postali lokalno obarvani, v resnici so bile izdaje po državah prirejene. Tako je tudi MTV v Franciji predvajal francoske uspešnice, v Nemčiji pa nemške in tako dalje.
A sem hotel o oblikovanju stolov.
Tule je potrebno dodati še eno tezo. Sam sem naredil šolo za oblikovanje in to smer industrijsko oblikovanje. Mi sicer ni nikoli uspelo napraviti stola, kar pa ne pomeni, da nismo pomno spremljali vse premike, katere je bilo zaznati za železno zaveso. Takrat smo z tistimi pasoši lahko potovali kamor smo hoteli in seveda smo imeli naročene tuje časopise, tako da smo bili še kar na tekočem.
Zdej ali je kaj s slovensko zaplankanostjo in smo zaradi tega bili na tekočem z vsem kar se je dogajalo v Nemčiji in je Braun visoko kotiral. A je Braun kdaj kakšne stol naredil? Ne vem, je pa tisti design determiniral povprečno slovensko progresivno dušo.
Neprogresivci so imeli raje Bavarske vrtne palčke, a o tistem se sploh ne menim, ampak mi progresivci.
Sam sem zaradi vezi z Švico in pozneje Francijo, tudi tja gledal. Seveda sem se čudil, kako lahko naredijo tako kičasto. Francozi so bili takrat zelo determinirani in je prevladoval dobesedno težek kičeraj. A še vedno boljši kot bavarski palčki.
A glej ga zlomka, vmes so bili pa posamezniki, celo boljši od Nemcev.
Zdej, to je tko. Nekaj jih je bilo izven kategornikov in je najbolj neumno oblikovanje vezati na nacionalnost. Že tista da je Alto najboljši skandinavski arhitekt je fejst butasta. A zakaj? Če kdo prizna da je bil Plečnik najboljši balkanski arhitekt, potem špila. A do sedaj ga še nisem slišal. Kakšen balkanski, a si na glau šantou?
Saj tudi Alto ni skandinavski, ampak finski. Pa še tam jih je ene 50% ki trdijo da sploh ni najboljši, da je pa finski, pa menda vsi.
Je pa problem podoben kot z Altom. Zato ker sta oba brez časna in izven kategornika, potem sodobniki in nadaljevalci težko kaj dobrega naredijo. In seveda so hudi, nekateri pa še penasti. A tako daleč iti, da je fašist, pa govori o pripovedovalcu ne povedanem.
Slovenci imamo pa še to pomanjkljivost, da smo mali narod in je že zato težko kaj ekstra skupaj spraviti. Da ne omenjam, vsesplošni fenomen, od vekomaj prisotnen, to je pa primerjanje. "Tko kot" sindrom. Vsi bi radi bili taki kot ... Nemci v oblikovanju, Švicarji pri plačah, Bavarci pri urejanju vrtov, Američani v bančništvu itd. Ga pa ni, ki bi še kaj na lokalnem nivoju razpredal. Zadnji ki je kaj uspešnega in prebavljivega skup spravil je bil Plečko. Sedaj bi sicer vsi radi postavljali spomenike, a je z evropskim denarjem in tako kot ... Samozavedanje identitete pa še nacionalisti niso sposobni. Ker naša opozicije je samo proti.
Proti biti ni opozicija.
To je nagajanje in destrukcija, v našem primeru samo destrukcija.
Če hočeš biti opozicija, moraš imeti boljše ideje kot pozicija in jih seveda konfrontirati z pozicijo.
Kar samo konfrontacija bo mogoče pripeljala do kakšnih pozitivnih premikov.
Ja, pozitivnih.
Opozicija je za pozitivne rešitve.
Al sm mal čuden?
Minirat je treba, kaj pa.
Ni.
Tako tudi finsko oblikovanje stolov, je mal po svoje. Nič kaj veliko drugače pa vendar se trudijo tudi na nacionalni ravni izpeljati linijo oblikovanja. Nekoč so že vodili in seveda jim gre v nos, da se zamudilo čas, vendar se sedaj trudijo iz petnih žil.
Ali imamo mi kaj pokazati, kar ni tko kot Nemci, Francozi, Holandci, Danci, Španci, Portugalci.
Plečnika.